20
okt 2017

Mladi in predsedniške volitve

V Sloveniji nizka volilna udeležba na lokalnih, državnih in evropskih volitvah ni nov pojav. Kaže na odnos družbe do politike, do izvoljenih predstavnikov in njihovih dejanj. A ne samo to – najbolj kaže na odnos družbe do same sebe. Nam je vseeno, v kakšni državi živimo ali se zgolj počutimo nemočno, ko gre za vpliv nanjo?

 

Na mladih svet stoji

Zdi se, da je mladim še manj mar. Statističnih podatkov o volilni udeležbi mladih sicer nimamo in ne moremo zagotovo trditi, da mladih na volitvah ni. Ob zadnjem referendumu o drugem tiru pa se je prvič beležila tudi starost vseh, ki so izkoristili svojo volilno pravico. V Beli krajini se je po zbranih podatkih referenduma udeležilo 473 volivcev, starih med 18 in 30 let, kar je dobrih 10 odstotkov vseh, ki so tokrat izkoristili volilno pravico. Nizko število udeleženih mladih je sicer razumljivo, tudi starejših volivcev tokrat ni bilo veliko, vprašanje je bilo preveč strokovno. A obenem je zaskrbljujoče: gradnja drugega tira bo na nas, mlade, zaradi njene pozne izvedbe vplivala bolj kot na kogarkoli drugega. Vseeno pa se o tem vprašanju nismo izrekli prav množično. Zakaj?

Volilna pravica ali volilna dolžnost

Čas, v katerega smo bili vrženi mlajši od 30 let, je drugačen. Svet teče hitreje, vsakdan je nepredvidljiv in nezanesljiv, življenje vodi tehnologija. Vse pogosteje se nam zdi, da smo izolirani od realnega dogajanja in da nimamo neposrednega vpliva na družbo. Obnemeli smo in otopeli – pa ne le po lastni izbiri, temveč tudi, ker nam dostikrat niti ni dovoljeno stopiti zraven. Odrasel svet nas pogosto ne dojema kot relevantne subjekte in našo problematiko redko vključuje v politično razpravo. Zanimiva je trditev profesorice Mirjane Ule s Fakultete za družbene vede, ki so jo zapisali v Mladini, da »sta se najprej družba in politika odpovedali mladim. Šele potem so se mladi odpovedali volilni udeležbi.« A če se bomo tem procesom predali in ne bomo izražali svoje volje, bomo še šibkejši. Nemalokrat je slišati mlade, ko se pritožujejo nad razmerami v družbi in politiki, volit pa niso šli. Vendar pa je jasno, da več ljudi kot voli, več različnih mnenj je vključenih v končni izid in večja je legitimnost izvoljenih predstavnikov ali sprejetih odločitev. Če se mladi ne bomo udeleževali volitev, naš glas preprosto ne bo štet. Spet bodo drugi odločali namesto nas. Kamen na kamen – palača, glas na glas – uresničena volja.

Kučan, Drnovšek, Türk, Pahor. Kdo bo peti?

22. oktobra bomo šestič v samostojni Sloveniji izbirali predsednika države. »Boš šel/šla volit?«, je vprašanje, ki sem ga postavila naključno izbranim mladim Belokranjcem.

Nejc, 24-letni študent kemijskega inženirstva, pravi, da se bo volitev udeležil – je namreč mnenja, da je to dolžnost vsakega polnoletnega državljana.

Ema, 18-letna dijakinja na gimnaziji Črnomelj, razmišlja podobno. Po njenem mnenju predsednik sicer nima velike politične funkcije, a da je vseeno tisti, ki predstavlja našo državo. Ravno zato naj bi mladi, ki v Sloveniji živimo in se tu izobražujemo, izkoristili pravico do volitev. Zanjo bodo to prve, zato doda še: »Z volilno pravico mi je bila končno dana možnost, da s svojim glasom, čeprav je samo eden, vplivam na politično dogajanje v Sloveniji.«

20-letni Matic, študent umetnostne zgodovine in filozofije bo prav tako oddal svoj glas. »Zato, ker se mi zdi participacija pri odločanju o vodstvu in odločitvah, ki se tičejo države, pomembna. Kakorkoli že obrnemo, izidi volitev vplivajo na vse državljane republike; izogibanje volitvam in osebna ignoranca se mi zdita neodgovorna, sploh v času in političnem stanju, kot smo mu priča danes.«

Grem volit!

O udeležbi na volitvah pa sem govorila tudi s Polono Brajkovec, 21-letno belokranjsko študentko slovenistike in anglistike, ki na spletnem portalu RTV MMC soustvarja projekt Grem volit! Gre za zavihek na omenjeni spletni strani, kjer mladi med 18. in 24. letom razmišljajo o funkciji predsednika države. »Za izvedbo tega projekta smo se odločili, ker smo se zavedali, da obstajajo mladi, ki jih politika zanima, a so največkrat zaradi majhnosti te skupine spregledani ali pozabljeni ter zato, ker smo želeli preveriti, kako ti mladi razmišljajo o aktualnih družbenih težavah.« Tudi zanjo so to prve predsedniške volitve, ki se jih bo udeležila – zdi se ji pomembno, da izrazi svoje mnenje in izstopi iz okvirja svoje generacije, ki se velikokrat le pritožuje nad tem, da nima moči, za izboljšanje stanja pa ne stori ničesar.

Izrazi svoje mnenje

Glede na volilno udeležbo se zdi, da ni veliko mladih, ki bi razmišljali tako zrelo in odgovorno. Velikokrat naletimo na nezanimanje, pasivnost, celo ignoranco. A ne gre posploševati: veliko mladih sicer ni politično aktivnih, a sodelujemo v raznih društvih, organizacijah in civilnih iniciativah. Drži tudi, da smo prevečkrat zadržani – tudi, če imamo mnenje, ga ne izrazimo. Rada verjamem, da si mladi želimo vplivati na družbo in biti soustvarjalci svoje prihodnosti ter se ne zgolj prepustiti takšni, kot nam jo ponuja nekdo drug.

To nedeljo bomo torej lahko volili petega predsednika Republike Slovenije. Izbirali bomo med devetimi kandidati, mogoče bo sledil tudi drugi krog volitev. Bomo sodelovali pri odločanju o tem, kdo nas bo naslednjih pet let predstavljal v svetu, poveljeval državnim obrambnim silam, imenoval nekatere državne funkcionarje in morda najpomembneje – nam poskušal biti vzgled?

Gremo volit!

 

 

napisala: Vita Vlašič